Avtor: zurob Objavljeno: 2. 04. 2016

April 2016

Splošni namen

Da bi mali kmetje prejemali pravično plačilo za svoje neprecenljivo delo

Da bi bilo zaposlovanje še naprej mogoče, je nujno podpirati gospodarstvo, ki pospešuje proizvodno raznolikost in podjetniško ustvarjalnost. Obstaja na primer veliko zelo različnih malih kmetijskih prehrambenih sistemov, ki še naprej prehranjujejo največji del svetovnega prebivalstva. Pri tem uporabljajo manjši delež zemlje in vode in odlagajo manj odpadkov, pa najsi bo to na njivah in vrtovih, na lovu in pri nabiranju gozdnih sadežev ali pri malem ribolovu. Gospodarnost obsega posebno v kmetijskem sektorju, prisili male pridelovalce, da prodajo zemljo ali opustijo svoje običajne nasade. Njihovi poskusi, da bi razvili druge, bolj raznolike oblike pridelave, se izjalovijo, ker imajo težave pri dostopu na območne in svetovne trge ali ker je prodajna ali prevozniška infrastruktura v službi velikih podjetij. Oblast ima pravico in odgovornost za vzpostavitev jasne in trdne podpore malim pridelovalcem in raznoliki pridelavi. Da bi vladala gospodarska svoboda, od katere bi v resnici imeli korist vsi, je včasih potrebno postaviti meje tistim, ki imajo v rokah največje zaloge in denarno moč. ... Podjetniška dejavnost je žlahten poklic, usmerjen v bogatenje in izboljšanje sveta za vse. Lahko je zelo rodoviten način podpore področju, na katerem deluje, predvsem če doume, da je ustvarjanje delovnih mest nujni delež njegove službe za skupno dobro.

Papež Frančišek
Okrožnica o skrbi za skupni dom LAUDATO SI.

 

Za evangelizacijo

Da bi kristjani v Afriki sredi politično-verskih spopadov pričevali za ljubezen in vero v Jezusa Kristusa.

Afriško celino vedno znova pretresajo vojne in krvavi spopadi, ki puščajo za sabo opustošenje: izgubljena življenja, milijone beguncev, revščino, trpljenje in obup. Marsikje se duhovna in moralna kriza kaže v primerih političnega zatiranja in izkoriščanja revnega prebivalstva kot grešna struktura, vdelana v sam družbeni red. Korenina zla vedno poganja iz osebnega greha, ta pa zahteva globoko osebno spreobrnjenje in obnovljeno moralno občutljivost v luči evangelija. Ko je papež Frančišek v maju 2014 spregovoril škofom na Škofovski konferenci Etiopije in Eritreje, je izpostavil tudi posebne izzive sodobne sekularizirane družbe in poudaril, da niso samo duhovniki in redovniki poklicani k oznanjevanju evangelija, temveč vsi verniki. Za bolj učinkovito in daljnosežno delovanje na področju kateheze je potrebno najti in pripraviti ustrezno usposobljene laike, ki bi ljudem »prinašali prijeten vonj Jezusove bližine in navzočnosti in njegovega posebnega pogleda« (Evangelii gaudium). Velikodušno zastavljeni socialni programi, izhajajoči iz evangeljskih načel in sodelovanje z različnimi verskimi, dobrodelnimi in vladnimi ustanovami lahko ublaži stisko ljudi in pričuje za Božjo ljubezen med nami. Papež je še posebej opozoril na skrb za otroke, ki trpijo lakoto in so ostali sirote, za mlade ljudi, ki v iskanju boljših možnosti za življenje zapuščajo domovino in za pogosto spregledane starejše.

 

Slovenski namen : NAŠI MISIJONARJI (Franc Kejžar)

Da bi velikodušno podpirali slovenske misijonarje v Afriki.

Afrika velja za zeleno celino ne le zaradi barv, ampak tudi zato, ker zelena barva pomeni rast in upanje, prihodnost. Znane podobe Afrike so fotografije celih gruč široko nasmejanih otrok, lepih žarečih obrazov. Je pa Afrika tudi najrevnejša celina, ki potrebuje pomoč in podporo, ne pa brezobzirno izkoriščanje različnih tujih družb.

Tudi v krščanski veri Afrika še nima dolge stoletne tradicije, razen severna Afrika, ki pa je danes pretežno muslimanska. Misijonarji, ki delujejo v Afriki, so še vedno potrebni, res pa je, da evangelizacijo vse bolj prevzemajo domači duhovniki, redovniki in redovnice. Slovenski misijonarji v Afriki so poslanci svetovne in slovenske Cerkve, ki potrebujejo tudi pomoč zaledja, tako duhovno kot materialno. Vsak dar zanje je dobro naložen v Božjih in človeških očeh.

Če pogledamo zemljevid slovenskih misijonarjev in misijonark po svetu, vidimo, da v Afriki delujejo v naslednjih državah, od severa proti jugu: Egipt, Senegal, Slonokoščena obala, Centralnoafriška republika, Kongo, Uganda, Ruanda, Zambija, Angola, Malavi, Mozambik, otok Madagaskar, Bocvana in Južnoafriška republika.